|
KVALIFIKACIJE ZA 2-SML-VZHOD
NK GORIŠNICA : NK ŠMARJE PRI JELŠAH 5:1 (2:1)
NK ŠMARJE PRI JELŠAH : NK GORIŠNICA 4:0 (1:0)
Glavni cilj mladinske ekipe
NK Šmarje pri Jelšah pred začetkom sezone 20002/03 je bila
uvrstitev v drugoligaško konkurenco na tem nivoju. Takšen
cilj je bil strateškega pomena za klub, saj je pri formiranju
strokovnega načrta dela v šmarski nogometni šoli prevladalo
mnenje, da je državna raven tekmovanja za mladinsko in kadetsko
selekcijo v tem konceptu nujna. Druga državna liga namreč
prinaša resno tekmovanje z 14. ekipami vzhodnega dela Slovenije,
kar zagotavlja stik s kakovostjo, ki pa je nujen za razvoj
mladih nogometašev. Ker pa je sistem zasnovan tako, da se
je v drugo ligo težje uvrstiti, kot nato v njej ostati,
je bila odgovornost na mladi šmarski generaciji večja, kot
so si jo sami kdajkoli sploh predstavljali.
Ob koncu sezone je vsekakor
potrebno reči, da je šmarsko ekipo vseskozi spremljala smola.
Najprej sta ob koncu prejšnje sezone drugo ligo zavrnili
tako ekipa Mons Claudiusa, kot tudi štorski Kovinar, kar
je pomenilo, da bo boj za prvo mesto v MČL zelo težek. Jesenski
del sezone je pokazal, da je takšna ocena točna, saj je
predvsem Kovinar z osmimi igralci na zgornji starostni meji
igral zanesljivo in rutinirano ter si do polsezone priigral
že lepo prednost na prvem mestu. Šmarje je bilo vseskozi
izenačeno z Mons Claudiusom, ki je svojo kvaliteto pokazal
z izločitvijo mladincev Rudarja iz Velenja s pokalnega temovanja.
Druga nesrečna situacija se
je šmarskim mladincem zgodila še v času "sneženih"
treningov. Že pred sezono smo se pri sestavi ekipe zavedali,
da so vsa igralna mesta dobro pokrita vsaj z dvema igralcema,
le za sicer odličnega vratarja Lorgerja v klubu ni bilo
prave zamenjave. In kot po Murphyjevih zakonih je v februarju
prišlo prav do hude poškodbe vratarja, kar je zanj pomenilo
konec sezone, za mladinsko ekipo pa izredno resen problem.
Reševali smo ga tako, da je v vratih nekaj tekem stal igralec
Čokl, nato pa smo se le uspeli dogovoriti z nekdanjim vratarjem
star. dečkov Špiljakom, da je (brez treninga) branil nekaj
tekem. Poškodba vratarja je imela resne posledice na igro
ekipe, saj je ob kvaliteti, ki jo Lorger nedvomno ima, trpelo
tudi zaupanje igralcev v "varen hrbet", kar je
v mnogih primerih povzročilo paniko v igri in "nabijanje
žoge".
Tretja okoliščina, ki je sicer
precej pripomogla klubu kot celoti, nikakor pa ni bila v
prid igri mladinske ekipe, se je zgodila po veliki krizi
igralcev članske ekipe na polovici spomladanske sezone.
Zaradi odhoda nekaterih igralcev in kartonov ter poškodb
je namreč pri članih prišlo do hudega manjka igralcev, ki
pa sta ga rešila dobro pripravljena igralca mladincev Gros
in Zagajšek. Ta sta iz mladincev praktično padla v 90 minut
igre pri članih, kar pa je seveda pustilo posledice v njuni
igri naslednji dan, ko so igrali mladinci. Sicer pa sta
se oba sta v članih izkazala in potrdila dobro delo trenerja
Androića z šmarskim nogometnim podmladkom.
Vse zgornje okoliščine so veliko
pripomogle k temu, da Šmarju ni uspelo osvojiti 1. mesta
v MML, saj je bil Kovinar uspešnejši. Edino svetlo točko
pa je predstavljalo dejstvo, da so igralci iz Štor pokal
za prvo mesto osvojili z izredno kakovostno generacijo,
ki pa je s tem svoj mladinski staž končala, za seboj pa
nikakor ni imela ekipe, ki bi se lahko kolikor toliko uspešno
kosala z nasprotniki v 2. SML. Kovinar je tako svoje mesto
v kvalifikacijah odstopil drugo uvrščeni ekipi in tako se
je Šmarje znova pojavilo v igri za drugo ligo.
Z omenjeno potezo Kovinarja
se je zdelo, da je druga liga za mladince in kadete le zagotovljena,
saj se v kvalifikacije petih medobčinskih zvez za dve prosti
mesti ponavadi prijavi le ena ali dve ekipi. Toda kot da
bi si nekdo zgoraj želel, da neposredna uvrstitev v drugo
ligo šmarskemu klubu nikdar ne bi mogla biti na kakšen način
očitana, so se po nekaj letih v kvalifikacije znova prijavile
kar štiri ekipe. Žreb je določil, da se bo Šmarje po sistemu
izpadanja v dveh tekmah pomerilo z zmagovalcem MNZ Ptuj
- Gorišnico.
Žreb je bil po nekaterih ocenah
Šmarju kar naklonjen, saj sta bile v bobnu še ekipi NK Prevalja
(nekdanji Korotan) in Turnišča. Na gostovanje v Gorišnico
so Šmarčani tako odšli optimistični in prepričani v končni
uspeh. Žal pa je bilo štirideset minut te tekme skoraj usodnih
za več let dela in truda in tudi za načrtovani razvoj celotnega
kluba v prihodnje.
Šmarski mladinci so tekmo začeli
z kar precejšnjo tremo, kar so domačini kaznovali že po
kakšnih dvajsetih sekundah in v prvi akciji na tekmi ob
predložku s strani z glavo zadeli za vodstvo z 1:0. Gol
je Šmarčane streznil in kmalu so začeli igrati svojo značilno
igro. Žal pa je do hude napake prišlo v 8. minuti, ko je
šmarski igralec, s katerim se je trener skozi vso sezono
neizmerno trudil odpraviti napako "driblanja"
pred svojim kazenskim prostorom, naredil prav to, izgubil
žogo in napadalec gostov je sam krenil proti šmarskim vratom.
Branilcu Grosu tako ni preostalo drugega, kot da iza hrbta
tik na meji kazenskega prostora zruši prodirajočega napadalca
Gorišnice, za kar si je po nogometnih pravilih prislužil
rdeči karton.
Kljub igralcu manj pa so Šmarčani
v nadaljevanju tekme prevzeli pobudo in si ustvarili nekaj
zrelih priložnosti, a do realizacije ni prišlo. Kmalu se
je pokazalo, da izredno strog kriterij mariborskega sodnika
ne velja enako za obe ekipi na igrišču, saj so Šmarčani
kartone pridobivali kot po tekočem traku, na drugi strani
pa sodnik ni želel videti očitnega prekrška za enajstmetrovko
nad Asllanajem. Kljub konstantnim napadom Šmarčanov pa so
tudi domačini pokazali, da znajo igrati in predvsem realizirati
priigrane priložnosti, saj so v edi izmed redkih v drugo
premagali šmarskega vratarja Špiljaka. Klub dvema goloma
v mreži in igralcu manj pa so Šmarčani uspeli z golom Bovhe
uspeli vodstvo znižati na 2:1.
Še pred iztekom polčasa pa
je prišlo do sodniške odločitve, ki je skorajda pomenila
odločitev zmagovalca v teh kvalifikacijah. Šmarski igralec
Asllanaj je bil eden tistih, ki je po nekoliko ostrejšem
štartu v žaru borbe na hitro prejel prvi rumeni karton.
V eni od naslednjih akcij pa mu je po odvzemu žoge igralec
Gorišnice z nogami stisnil nogo pri gležnju. Asllanaju se
je sicer uspelo izvleči, a je takoj po tem v reakciji na
ta prekršek s petko vrnil udarec v nogo ležečemu igralcu.
Sodnik, ki je videl samo zadnji del nešportnega vedenja
obeh igralcev pa je pokazal drugi rumeni karton Asllanaju
in ga poslal iz igrišča. Šmarje je tako v 43. minuti tekme
ob rezultatu 2:1 za goste ostalo z dvema igralcema manj
na igrišču, hkrati pa je to pomenilo slabe obete za povratno
tekmo, saj izključitev obeh pomembnih igralcev Šmarja pomenila,
da nanju ne bo mogoče računati tudi na drugi kvalifikacijski
tekmi. Tako je ekipa, ki je v štirih letih skupnega igranja
prejela vsega 2 rdeča kartona in 4 zaporedna leta osvojila
nagrado "fair play", v manj kot polčasu prejela
3 rumene (brez dveh za rdečega) in 2 rdeča kartona
Drugih 45. minut je bilo gotovo
najbolj garaških v karieri vseh šmarskih nogometašev. Potrebno
je bilo dati vse od sebe in tekati namesto dveh izključenih
igralcev, kar so šmarčani odlično dosegali. Še več, celo
z dvema manj so z izjemno kilometrino držali ravnotežje
in si ustvarili celo priložnosti za izenačujoči zadetek.
Dvomljivo sodniško sojenje se je pokazalo tudi pri prodoru
Firšta proti golu, ko je zanesljiv zadetek z grobim prekrškom
na meji 16 metrskega prostora preprečil domači branilec,
a prejel le rumeni karton. Z golom ni bilo nič, je pa tako
ta akcija kot drugo garanje v obrambi kapetanu Firštu pobralo
ogromno moči in kmalu so ga začeli grabiti krči v obeh nogah.
Podobno je bilo tudi z nekaterimi ostalimi igralci in v
70. minuti srečanja je bilo jasno, da takšnega tempa ekipa
ne more zdržati. Trener Androić je tako opravil 4 menjave,
ko pa se je po pretečenih mnogih kilometrih ob potrošnji
zadnjih moči s krči v obeh nogah na igrišču dobesedno zgrudil
Plahuta, so šmarčani približno 10 minut igrali kar s tremi
igralci manj. Na klopi smo se le spomnili na možnost in
pod drugo številko v igro poslali še rezervnega vratarja,
sicer nogometaša starejših dečkov Hercla, a Šmarski odpor
je popustil in v zadnjih 15. minutah so se v golu šmarčanov
znašle še 3 žoge. Končni rezultat 5:1 in neigranje Grosa
in Asllanaja na povratni tekmi je za mnoge že pomenil brezizhodno
situacijo in slovo od 2. lige.
Upanje pa tako med igralci
kot vodstvom nikakor ni zamrlo in z vso resnostjo so sledile
priprave na povratno tekmo. Vsi smo pač verjeli, da neka
za igralce in klub tako pomembna stvar ne more biti klavrno
končana na takšen način, ampak je potreno igrati do 92.
minute in iz sebe iztisniti vse kar je mogoče za preobrat.
In prav to se je zgodilo na povratni tekmi v Šmarju.
Prvi polčas je nakazoval, da
so gostje v Šmarje prišli predvsem braniti visoko prednost
in domačini so tako imeli vseskozi pobudo. Vendar pa samo
en zadetek ni obetal optimističnega lovljenja štirih golov,
ki so (ob neprejetem zadetku) bili potrebni za napredovanje.
Še bolj črno pa se je šmarsko nogometno obzorje zdelo po
dvajsetih minutah drugega polčasa, ko je nekaterim slabše
pripravljenim igralcem sredine zmanjkalo moči in od šmarske
igre ni bilo nič. Takrat pa je trener Androić potegnil ključni
potezi. Na igrišče je poslal edinega rezervista Čokla, ki
je izredno poživil igro po levem boku, izčrpanega Cerovšeka
pa je iz veze postavil v napad, na njegovem mestu pa je
zaigral Plajuta, ki je bil nekoliko bolj pri močeh. Poteza
se je nemudoma obrestovala, saj je veza zaživela, Cerovšek
pa je s selitvijo v napad pridobil novo motivacijo po dosegu
zadetka, ki je iz njega iztisnila še zadnje moči. In res
je po prodoru in strelu Mikše po desnem boku Cerovšek pritekel
na odbito žogo in jo potisnil za hrbet vratarja Gorišnice.
Znižanje skupnega zaostanka
na dva gola točno 14 minut pred koncem tekme pa vseeno še
ni dajala nekih optimističnih izgledov za naprej. Vendar
pa je drugi gol Šmarčanom dal novih moči in zaleta in začelo
se je pravo obleganje nasprotnikovih vrat. Z glasnim vzpodbujanjem
številnih šmarskih navijačev so tako šmarski mladinci dali
vse od sebe in samo dve mnuti po drugem zadetku je kapetan
Firšt po samostojni akciji z natančnim strelom povišal na
3:0. Tako je dvanajst minut pred koncem tekme Šmarčanom
manjkal samo še zadetek do uresničitve njihovih sanj in
na krilih huronskega navijanja so poskušali vse za dosego
četrtega zadetka, medtem ko so gostje na drugi strani ob
vsaki priložnosti zavlačevali. Prav to pa se jim je maščevalo
v 84. minuti, ko je perspektivni šmarski napadalec Bovha
dosegel še drugi ključni gol v teh kvalifikacijah (prvega,
ki je omogočil napredovanjeje zadel na gostovanju), in Šmarčane
popeljal tja, kamor so že mnogi mislili, da je nemogoče.
Gol Gorišnice v zadnjih minutah bi pomenil pravo katastrofo
in do njega niti ni prišlo. Veselje ob zadnjem sodnikovem
žvižgu je bilo popolno, kakor je bilo veliko razočaranje
med gostujočimi igrlci, ki pa so poraz prenesli športno
in so se pravzaprav čez celotno tekmovanje izkazali kot
kvalitetna, športna in predvsem fair ekipa, za kar jim gre
vse priznanje.
Veliki cilj in neverjetni uspeh
šmarskega kluba je bil tako dosežen, pred igralci, strokovnim
vodstvom in celotnim klubom pa je sedaj velik izziv zagotovitve
pogojev in sredstev za nastopanje na tako visokem nivoju
tekmovanja, ki v marsičem dosega in v določenih segmentih
celo presega tekmovanje v 3. članski slovenski nogometni
ligi. Druga mladinska in posledično tudi kadetska liga (s
mladinci namreč v višjo raven napredujejo tudi kadeti) tako
postaja prioriteta, v vseh pogledih po pomenu enaka obstanku
šmarske članske ekipe v 3. SNL. Nogometni klub Šmarje tako
v novi sezoni čaka izredno težavno in pomembno delo, predvsem
v formiranju trdne in samostojne članske, mladinske ekipe
in kadetske ekipe , ki bodo med seboj neodvisne in tako
potencialne težave ene ekipe na noben način ne bodo vplivale
na delovanje in tekmovalni ritem katerekoli druge. Le na
takšen način bo Šmarju uspelo uresničiti cilje, ki so pred
novo sezono že bolj ali manj znani, natančneje pa bodo definirani
v naslendjih tednih.
Rok Čakš
---------------------------------------------
|